Pedagoški inštitut Razvojno-raziskovalni center pedagoških iniciativKorak za korakomGerbičeva 62
, 1000 Ljubljana 01/ 429 20 20 01/ 429 20 25 step.si@siol.net
www.korakzakorakom.si |
|
| |
| |
| |
| |
|
|
10 let delovanja RRCPI KZK |
|
POGLED NAZAJ ZA USMERITVE V PRIHODNOSTI -
OB DESTLETNICI PROGRAMA KORAK ZA KORAKOM
Dr. Tatjana Vonta, Pedagoški inštitut, Pedagoška fakulteta Koper
tatjana.vonta1@guest.arnes.si
Povzetek: Prispevek podrobneje prikazuje razvoj dejavnosti, ki jih v praksi najbolj poznajo pod imenom program Korak za korakom z opisom filozofije, ciljev in teoretske zasnove metodologije Korak za korakom. Pri tem najprej prikaže razvoj tega programa na mednarodnem nivoju, kasneje pa podrobno prikazuje ta razvoj v Sloveniji. V drugem delu prispevek opisuje konceptualno zasnovo dejavnosti Razvojno-raziskovalnega centra pedagoških iniciativ na Pedagoškem inštitutu, ki je nosilec teh iniciativ v Sloveniji in pri tem razloži osnovne vsebinske in organizacijske koncepte, na katerih temelji njihova dejavnost, in predstavljajo osnovo za delovanje centra v prihodnosti.
Ključne besede: opis Programa Korak za korakom, zgodovina razvoja programa Korak za korakom v Sloveniji, vsebinski in organizacijski koncepti delovanja
Abstract: In this presentation we prepared a description of the Step by Step Program, its philosophy, aims and goals, and theoretical framework of Step by Step Methodology. At first we described development of the Program on International level and later the history of the Step by Step program in Slovenia is described. In second part of the presentation we demonstrated conceptual framework of initiatives at Developmental-research center for Educational Initiatives at Educational Research Institute where those activities take place. We explained content and organizational concepts of our initiatives which also represent the base for our future activities.
Key words: description of the Step by Step program, history of the Step by Step program in Slovenia, content and organizational structure of activities
ZAČETKI IN RAZVOJ
Leta 1994 je Open Society Institute New York (v nadaljevanju OSI) začel uresničevati Program Korak za korakom (Step by Step Program). Ideja za projekt je nastala, ko je kanadski pedagog dr. Frasier Mustard uspel navdušiti Georga Sorosa z izjavo, da so predšolska leta najbolj formativna leta v človekovem življenju. Na tej osnovi je George Soros predlagal programskemu osebju OSI, da naj oblikuje projekt, ki bo izboljšal pogoje za otroke v tej starosti (od prvega do šestega leta). V tem času se je projekt imenoval »Soros Child Developmental Program«. Sčasoma pa je projekt spremenil ime, cilje in s tem tudi področje svojega delovanja ter razširil mrežo partnerjev.
Cilji programa so bili prvotno usmerjeni predvsem v uvajanje modelov vzgoje in izobraževanja, ki imajo v središču svoje pozornosti otroka in tako predstavljajo humanistično in demokratično osnovo te dejavnosti v državah v tranziciji. Danes so cilji prešli tudi na področje reforme politike izobraževanja za otroke od rojstva do 10 leta, demokratizacije vzgoje in izobraževanja ter reforme v procesu usposabljanja in stalnega spopolnjevanja strokovnega osebja v vrtcih in šolah. Prvotno je program v vseh državah deloval v okviru nacionalnih zavodov za odprto družbo , kasneje pa se je program osamosvojil. Tako je bil v vsaki od sodelujočih držav oblikovan Center Korak za korakom (kot neprofitna, nevladna organizacija, združenje ali pa kot samostojen Center v okviru obstoječe organizacije), ki organizira, spodbuja, nudi podporo in vire za uresničevanje teh ciljev v sistemu javnega šolstva v državah v tranziciji.
Pri nastajanju programa so sodelovali predvsem strokovnjaki iz držav Srednje, Južne in Vzhodne Evrope, Azije, Južne Afrike ter ZDA, in pri tem povezali izkušnje ameriške dobre prakse, bogate pedagoške tradicije evropskih držav ter sodobne rezultate pedagoških in psiholoških raziskav ter raziskav s področja družbenih ved. Danes v teh iniciativah sodelujejo tudi strokovnjaki iz Zahodne Evrope (Anglija, Irska, Nizozemska, Belgija, Nemčija, Španija), Kanade in Avstralije. Mreža strokovnjakov je zadolžena za prenašanje strokovnega znanja ter pomoč krovnim timom pri graditvi temeljev, ki bodo omogočali nadaljevanje programa v prihodnosti z uporabo svojih lastnih virov in znanja.
V začetku je bil program okvirno načrtovan le za obdobje dveh let in samo za področje vzgoje in izobraževanja otrok od tretjega leta do vstopa v šolo. Z razvojem pa se je prvotni načrt razširil še na nižjo stopnjo osnovne šole in na oddelke vrtca, v katerih so otroci do tretjega leta starosti. K širitvi programa so prispevali po eni strani doseženi rezultati, po drugi strani pa tudi strokovna potreba po kontinuiteti teh pristopov, ki so jo zagovarjali tako starši kot strokovnjaki. Strokovno pomoč v tem obdobju je programu nudil Children's Resources International (v nadaljevanju CRI), neprofitna nevladna organizacija iz Washigtona, ki je zagotavljala mednarodno tehnično pomoč, kasneje pa je to vlogo prevzela mednarodna organizacija ISSA (International Step by Step Assotiation), ki so jo ustanovili nacionalni centri Korak za korakom.
Program Korak za korakom je želel graditi na močnih straneh že obstoječega sistema. V našem primeru je to bila zanesljivo visoka stopnja vključenosti predšolskih otrok v organizirano predšolsko vzgojo, visoki zdravstveno-higienski standardi, državna finančna podpora tej dejavnosti, ki pa se zmanjšuje v smeri vse večje participacije staršev, relativno visoka stopnja usposobljenosti vzgojiteljev, ki pa je temeljila na tradicionalnih pristopih osredotočenih na vzgojitelja in program, ter končno relativno dobra osveščenost o tem, kaj želimo spreminjati, vendar premalo znanja o tem, kako te ideje uresničiti v praksi, oziroma kako teorije prevesti v jezik prakse.
Če na koncu pogledamo še razvoj, ki ga je napravil celotni program Korak za korakom, je potrebno poudariti, da se je program začel uresničevati leta 1994 v 15 državah in 200 oddelkih. Začetni uspehi navdušijo Georga Sorosa, ki finančno podpre širitev programov v nove države pa tudi v prvo triado osnovne šole. Finančna podpora tako doslej znaša že preko 100 milijonov dolarjev in omogoči, da leta 2001 metodologijo uvaja že preko 16.000 oddelkov v 28 državah. V šolskem letu 2004/2005 je program aktiven v 30 državah in vključuje 24.172 oddelkov v vrtcih in osnovnih šolah. Vsako leto v okviru programa usposabljamo okrog 38.000 vzgojiteljev. Program sodeluje z več kot 300 institucijami, ki usposabljajo vzgojitelje in učitelje (univerze, fakultete, Centri stalnega strokovnega spopolnjevanja).
FILOZOFIJA, PRINCIPI IN CILJI PROGRAMA
Filozofija Programa Korak za korakom temelji na spoštovanju posameznika kot kreativnega misleca, ki je:
- sposoben reševati probleme,
- kritično in samostojno razmišljal,
- sposoben izbirati in sprejemati odločitve,
- iznajdljiv in fleksibilen,
- sposoben odzivati se na spremembe v družbenem in naravnem okolju,
- zavzet za sebe in do drugih ljudi ter svojega okolja,
- spoštoval drugačnost, bo strpen in solidaren ter sposoben sodelovati ,
- pripravljen za vseživljenjsko izobraževanje.
Zato spodbuja tiste pristope k vzgoji in izobraževanju, ki podpirajo demokratične principe in odprto družbo, med njimi:
- Na otroka osredinjene metode, ki spoštujejo in prepoznavajo individualne potrebe vsakega otroka v kontekstu celovitega razvoja otroka;
- Zagotavljanje enakih možnosti za vzgojo in nego vseh otrok, ki zahteva, da vzgojno-izobraževalni programi za otroke upoštevajo kulturno primernost okolij in pristopov in oblikujejo ustrezno okolje za vse otroke (vključno z otroki s posebnimi potrebami, otroki pripadnikov manjšin, revnimi otroki ter drugimi ogroženimi skupinami otrok) in njihove starše v določeni skupnosti;
- Vloga vzgojiteljev in učiteljev je prvenstveno v »olajševanju« in pomoči pri otrokovem učenju ter v oblikovanju skupnosti otrok oziroma učencev v njihovem oddelku, kjer so ti aktivno vključeni v proces učenja;
- Dobro oblikovano učno okolje nudi fizično in psihološko varnost, oddelki, ki so urejeni v centre aktivnosti, vzpodbujajo izbiro in samostojnost otrok in učencev.
- Starši so primarni vzgojitelji in učitelji svojih otrok, kar zahteva oblikovanje pogojev za njihovo vključevanje v razvijanje ciljev vzgoje in izobraževanja za njihove otroke ter aktivno vključevanje družin ter skupnosti v življenje in delo oddelka, vrtca ter šole;
- Javni šolski sistem je v lasti skupnosti.
Osredotočenost programa Korak za korakom na demokratične pristope je v skladu s trenutnim mednarodnim poudarkom na pristopih do vzgoje in izobraževanja ter skrbi za otroke, ki so zasnovani na potrebah in pravicah.. Teoretska osnova filozofije programa temelji na tezi, da se otrok najbolje razvija, če je notranje vpleten v proces lastnega učenja in če tako fizično kot psihično okolje vzpodbuja otrokovo učenje in ustvarjanje. Zasnovana je na razvojnem pristopu in temelji na treh poglavitnih doktrinah: konstruktivizmu (natančneje socialnem-konstruktivizmu), razvojni, individualni in kulturni primernosti ter progresivni pedagogiki. Teoretsko osnovo program dopolnjuje tudi s sodobnimi spoznanji na področju učenja, delovanju možganov ter vplivi okolja na otrokov razvoj in tudi spoznanj o reformnih procesih. Program svojih pristopov in pedagoških izpeljav torej ne gradi na eni teoriji, ampak ima v odnosu do njih eklektičen pristop, tako da ostaja splošno uporaben in ga je mogoče prilagoditi lokalnim in kulturnim posebnostim. Te doktrine se v metodologiji uresničujejo z individualizacijo na različnih nivojih, oblikovanjem spodbudnega fizičnega in socialnega okolja za učenje, zagotavljanjem možnosti izbire, v aktivnem in smiselnem učenju in poučevanju, samoregulaciji posameznikov in skupine otrok, vključevanju družin, sodelovanju in odpiranju v okolje, spremljanju in načrtovanju otrokovega razvoja, socialni pravičnosti in stalnemu usposabljanju ter strokovni pomoči osebju.
Na izvedbenem nivoju je program zasnovan na principu odprtosti in tako pri uvajanju in izvajanju upošteva in zadovoljuje specifične potrebe vsake dežele in njeno kulturno tradicijo. Omogoča spoznavanje in vključevanje v lastno, specifično, kulturno in nacionalno tradicijo in hkrati priznava ter seznanja otroke z drugimi kulturami. Išče načine, kako promovirati enake možnosti otrok ter podpira pravico staršev, da izberejo program za svojega otroka. V prvi fazi implementacije je program nudil v vsaki od držav polno finančno podporo za ustvarjanje pogojev in sledenje implementacije, kasneje pa išče finančno sprejemljive možnosti za širjenje v nove oddelke.
Program Korak za korakom poudarja spremembo in demokratično preoblikovanje, ki temelji na izkušnjah držav v tranziciji. Usmerjen je v neprestan izziv za vse demokratične družbe, ki želijo otrokom nuditi edukativne izkušnje, ki zagotavljajo nadaljevanje odprtih in sodobnih družb.
Osnovni sestavni deli programa pa so:
- partnerstvo z družino,
- partnerstvo s skupnostjo (lokalno in širšo),
- individualizacija učnega procesa,
- aktivno učenje,
- samoiniciativnost,
- samoučinkovitost,
- porazdeljen nadzor,
- svoboda misli in govora,
- spoštovanje razlik in podobnosti.
Te sestavine so za vse dežele v tranziciji še kako pomembne, saj so se te v preteklosti srečevale z močno tradicijo izobraževanja, ki ga je usmerjal učitelj oziroma vzgojitelj. Družbene spremembe v teh državah so seveda prinesle tudi spremembe na področju vzgoje in izobraževanja v smeri demokratizacije te dejavnosti. Hkrati z družbenimi spremembami v teh državah so se pojavili tudi drugi problemi kot so: zmanjševanje socialnih uslug, zdravstvenih uslug, brezposelnost, zapiranja oddelkov v vrtcih ( kot primer takšnih razmer v naši državi lahko navedemo, da je, npr. število otrok samo v vrtcu Trbovlje od leta 1993 do leta 1994 padlo za skoraj polovico, predvsem na račun povečanja brezposelnosti).
Metode, ki jih v programu uporabljamo, spodbujajo otroke k:
- izbiranju,
- sprejemanju odgovornosti za svoje odločitve,
- kreativnemu izražanju svojih misli in idej,
- medsebojni pomoči,
- razvijanju spretnosti kritičnega mišljenja,
- urjenju v neodvisnem razmišljanju,
- skrbi zase in za druge ter za naravno okolje.
Program podpira pravico vseh otrok do kvalitetne vzgoje in izobraževanja, v tem okviru je program razvil tudi posebne materiale in seminarje za usposabljanje, ki podpirajo enake možnosti za posebej ogrožene skupine otrok (Romi, begunci, otroci s posebnimi potrebami, otroci iz zelo revnih družin).
Eden od ciljev programa je tudi oblikovanje učinkovitih visoko kvalitetnih programov usposabljanja izvajalcev, ki so dostopni vsem učiteljem in vzgojiteljem, ki se žele učiti o novih pristopih in metodah.
Programa Korak za korakom seveda ne gre razumeti v pomenu neposrednega programa za otroka, ampak širše, kot skupek iniciativ, ki so namenjene otrokom, staršem in skupnosti in jim zagotavljajo izobraževalne izkušnje, ki spodbujajo demokratično razmišljanje in delovanje. S tem želi program prispevati k ustvarjanju kulture demokracije v vsakodnevnem življenju. Prepričani smo, da bodo v primeru, če začnemo ta proces že pri najmlajših državljanih - otrocih, principi odprte in demokratične družbe vcepljeni v naslednjo generacijo.
PROCES IMPLEMENTACIJE
Z razvojem in širjenjem programa je zaradi specifičnih potreb v vsaki od sodelujočih držav prišlo tudi do razlik v strateških načrtih implementacije in tudi do razlik v iniciativah, ki jih implementiramo. Do teh razlik pa je delno prihajalo tudi zato, ker so se različne države vključevale v program ob različnem času.
Kljub temu pa lahko potegnemo nekaj skupnih značilnosti v implementaciji programa:
- V vsaki državi je oblikovan krovni tim, ki je zadolžen za adaptacijo, prevajanje in publiciranje pisnih materialov za seminarje, ki pa so jih nato v vsaki državi dopolnjevali v skladu z njihovimi potrebami.
- Krovni timi iz vsake države so bili deležni začetnih in nadaljevalnih seminarjev o pristopih in metodah, ki so osredotočeni na otroka, tehnikah izobraževanja odraslih in interaktivnih metodah dela, reforme na področju vzgoje in izobraževanja, vodenja, strateškega načrtovanja, marketinga in drugih vsebin, potrebnih za uspešno delovanje krovnih timov.
- Člani krovnih timov so bili po usposabljanju v ZDA, ki je potekalo najmanj 2 krat po 4 –5 tednov, vsako leto deležni še dodatnega usposabljanja v Evropi. V odvisnosti od potreb posamezne države, oziroma zadolžitev posameznih članov krovnih timov, je bilo takšnega usposabljanja od 50-150 ur letno.
- Vsaka država je imela na začetku (prve dve leti uvajanja posamezne iniciative) pomoč pri izvedbi seminarjev, evalvaciji sprememb v praksi oziroma drugih specifičnih vprašanjih, ki so nastajala pri implementaciji. Mentorji iz mreže mentorjev, ki jo je oblikoval CRI (Children's Resources International) so načeloma prihajali po enkrat do dvakrat letno, pomagali pri izvedbi seminarjev in obiskovali vrtce oziroma šole. V odvisnosti od potreb posamezne države je lahko država zaprosila za pomoč mentorja tudi večkrat letno.
- Vsi krovni timi so izvajali aktivnosti v podporo stalnega strokovnega razvoja vzgojnega in izobraževalnega osebja v vrtcih in šolah ter gradili fond obstoječih modulov izobraževanja na osnovi specifičnih potreb.
- Vsi vrtci in šole, ki so bili vključeni v iniciativo od začetka, so bili na nek način tudi kandidati za oblikovanje mreže modelnih vrtcev oziroma šol, zato so bili ti vrtci in šole deležni posebne finančne pomoči pri nabavi pohištva, opreme, materialov, izpopolnjevanju vzgojnega osebja, sodelovanju s starši, ipd.
- Širjenje oddelkov, ki so implementirali metodologijo Korak za korakom, je prav tako temeljilo na dodatnem usposabljanju, pomoči vrtcem oziroma šolam pri implementaciji metodologije, vendar že z iskanjem cenejših variant ob sodelovanju lokalne skupnosti.
- Da bi zagotovili vključevanje na otroka osredotočenih pristopov v izobraževanje bodočih vzgojiteljev (in kasneje učiteljev), je program organiziral tudi mednarodne seminarje za visokošolske učitelje.
- Modelni vrtci in šole so nudili praktične pogoje bodočim vzgojiteljicam in učiteljicam, da spoznajo te pristope tudi v praksi vrtca ali šole.
- Na nacionalni in mednarodni ravni so bile povsod oblikovane povezovalne mreže v podporo sodelujočih v programu.
- Program Korak za korakom ne spreminja nacionalnih standardov, ampak le način, kako jih lahko dosežemo, zato je metode, ki jih ponuja program, potrebno prilagajati nacionalnim standardom in potrebam v vsaki posamezni državi.
- Program ponuja alternativne pristope k poučevanju, vendar želi pridobiti uradno priznavanje in podporo s strani ustreznega ministrstva.
- Program poudarja dolgoročno širjenje, vzdržljivost in rast ob partnerstvu z ministrstvom ter institucijami za osnovno in stalno strokovno spopolnjevanje vzgojiteljev in učiteljev.
- Program sodeluje z obstoječimi javno financiranimi vrtci, šolami, fakultetami in institucijami za izobraževanje, zato da bi ustvarili trajne spremembe in sistemske učinke.
- Program nudi na otroka osredotočen model izobraževanja, ki poudarja individualne potrebe vsakega otroka v oddelku.
Najkasneje po petih letih delovanja programa v praksi so v vseh državah, kjer je ali še deluje mreža fondacij Instituta za odprto družbo, program osamosvojili ali v obliki neprofitne nevladne organizacije, asociacije ali relativno samostojnega Centra v okviru obstoječe organizacije. Programi so se na nacionalni ravni že do te mere oblikovali in osamosvojili, da dotedanja centralizacija v strokovni pomoči ni bila več potrebna, hkrati s tem pa je prišlo z razvojem programov v različnih državah do razlik v potrebah po strokovni pomoči.
Hkrati s procesom decentralizacije programa pa je nastajala tudi ideja o mednarodnem povezovanju, ki je bila realizirana leta 1999 z ustanovitvijo ISSA. (Mednarodnega združenja Korak za Korakom). Njena naloga je širša podpora in predstavljanje, širjenje informacij med članicami združenja, organizacija in podpora strokovnemu razvoju članicam, spodbujanje razvojnih in raziskovalnih projektov, v katere so vključene članice združenja, razvijanje mednarodnih iniciativ na področju predšolske vzgoje in osnovnošolskega izobraževanje ter vključevanje in sodelovanje z drugimi strokovnimi organizacijami na tem področju v svetu, pomoč članicam pri iskanju finančnih sredstev ter iskanju partnerjev v tujini. ISSA je prevzela tudi odgovornost za vse regionalne in mednarodne dejavnosti ter koordinacijo programa v državah, ki se na novo priključujejo k tej iniciativi.
EVALVACIJA PROGRAMA
Evalvacija učinkov programa je bila opravljena tako na mednarodnem kot tudi na nacionalnih nivojih. Splošna ugotovitev, ki jo podajajo te študije, kaže, da lahko z implementacijo na otroka osredotočene metodologije Korak za korakom dosežemo iste ali boljše rezultate, če jih primerjamo s tradicionalnimi na vzgojitelja, učitelja osredotočenimi pristopi. V večini držav so potekale nacionalne študije pod okriljem ministrstev za šolstvo, na fakultetah in inštitutih, ki so na nek način ugotavljale primernost oziroma sprejemljivost programa. Z vidika programa je bila pri tem najpomembnejša ugotovitev nekaterih študij, ki so dokazale, da program Korak za korakom bolj učinkovito podpira otrokov socialni in emocionalni razvoj kot pa tradicionalni programi. Poleg tega rezultati kažejo, da otroci, ki so vključeni v oddelke, kjer implementirajo metodologijo Korak za korakom, v povprečju dosežejo višje rezultate na ocenjevanju in meritvah njihovih sposobnosti:
- sodelovanja,
- vodenja,
- zaupanja v svoje zmožnosti,
- reševanja problemov,
- vztrajnosti.
Leta 1999 pa je bila zaključena tudi neodvisna evalvacijska študija, ki je potekala v štirih državah, ki so implementirale metodologijo Korak za korakom (Bolgarija, Kirgistan, Romunija in Ukrajina). Evalvacija je potekala le na nivoju predšolske iniciative. Evalvacijo je opravil USAID.
Študija je potrdila, da metodologija Korak za korakom podpira demokratično obnašanje otrok in oblikovanje vrednot, ki so povezane z možnostjo izbire, prevzemanje iniciative, cenjenje individualnih izkušenj, prispevanje posameznika kot člana učne skupnosti. Opazovanja v oddelkih so dokazala, da so te vrednote vgrajene v metodologijo, interakcijo med vzgojitelji in otroki, fizično okolje in kurikulum.
Študija je potrdila, da na otroka osredotočeni pristopi omogočajo vzgojitelju, da učinkovito odgovori na individualne potrebe otrok. USAID evalvacija je tudi pokazala, da je metodologija Korak za korakom še posebej koristna za otroke z nizkimi akademskimi sposobnostmi in prikrajšanimi otroki etničnih manjšin in da podvoji edukativne rezultate otrokom s posebnimi potrebami. S tem program uresničuje enega od svojih ciljev, ki se nanaša na zagotavljanje socialne inkluzije in pravičnosti.
ZAČETKI PROGRAMA KORAK ZA KORAKOM PRI NAS
Konec leta 1994 je na pobudo Open Society Institute iz New Yorka, neprofitne nevladne mednarodne organizacije, Zavod za odprto družbo Slovenija sprejel odločite za vključitev v program Korak za korakom v svoje področje delovanja. Izbral je vodstvo programa za Slovenijo. Na večtedenskem teoretičnem in praktičnem usposabljanju v ZDA smo se podrobneje seznanili s programom, reformnimi procesi, interaktivnimi metodami dela ter načini implementacije in evalvacije učinkov na področju vzgoje in izobraževanja.
Po uvodnem usposabljanju vodstva v začetku leta 1995 smo izdelali kriterije za izbor vrtcev, ki bodo sodelovali v projektu. Pri tem smo upoštevali naslednje kriterije:
- regijska pokritost,
- socialno-ekonomska situacija v okolju (problemi brezposelnosti, zasvojenosti z alkoholom ipd.),
- velikost vrtca,
- organiziranost vrtca (vrtec pri šoli, samostojen vrtec),
- velikost lokalne skupnosti (veliko mesto, manjše mesto, vas),
- reference vrtca, povezane s strokovnim usposabljanjem,
- odprtost vrtca v odnosu do družin,
- odprtost vrtca v odnosu do lokalne skupnosti.
Na osnovi protokola, ki so ga izpolnili vsi vrtci, povabljeni k sodelovanju, smo izbrali 7 vrtcev, ki so prišli v ožji izbor, in sicer:
- Vrtec Ljubljana – Center (Enota Ana Ziherl)
- Vrtec Idrija (Enota Spodnja Idrija)
- Vrtec Pobrežje (Enota Kekec)
- Vrtec Koper (Enota Bertoki)
- Vrtec Angelce Ocepek, Jesenice
- Vrtec pri Osnovni šoli Vavta vas
- Vrtec Murska Sobota (Enota Gregorčičeva)
V vsakem od naštetih vrtcev smo začeli z uvajanjem novosti v dveh oddelkih. Tako smo v prvem šolskem letu 1995/96 začeli z uvajanjem metodologije Korak za korakom v 14 oddelkih. V vsakem vrtcu smo za dobo dveh let finančno krili novo delovno mesto, ki smo ga imenovali »vodja programa na nivoju vrtca«. Naloga vodje je bila predvsem okrepiti timsko delo v vrtcu, sodelovanje s starši in lokalno skupnostjo ter ohranjati stalni stik s krovnim timom.
Vse vodje programov v vrtcih in ravnateljice vrtcev pa je krovni tim redno povezoval na mesečnih srečanjih, ki so bila namenjena izmenjavi izkušenj, evalvaciji doseženih sprememb, dogovarjanju o nalogah in strategijah dela v bodoče, osvajanju novih znanj itd.
Poleg vodje programa smo v prvem in drugem šolskem letu financirali tudi dodatno osebje v oddelku, ki smo ga imeli v naših oddelkih nad predpisanimi normativi. V nekaterih vrtcih so bile to vzgojiteljice, v nekaterih pomočnice vzgojiteljic, odvisno od objektivnih kadrovskih pogojev v vsakem vrtcu. V prvem letu smo tako imeli v skupini po 3 do 4 odrasle osebe. Število otrok v oddelku je ustrezalo predpisanim normativom. Ena od zahtev krovnega tima pa je bila, da v oddelke, kjer bodo implementirali metodologijo Korak za korakom, vključujejo otroke s posebnimi potrebami in otroke Romov kot posebej ogrožene otroke. Kjer je bilo le mogoče, smo spodbujali tudi oblikovanje starostno mešanih oddelkov.
Program je v prvih letih imel na razpolago finančna sredstva, s katerimi smo opremili in uredili učno okolje v sodelujočih vrtcih v skladu z zahtevami metodologije Korak za korakom. V ta namen smo sodelujočim vrtcem omogočili pridobiti ustrezno opremo za oblikovanje centrov aktivnosti v oddelku, ureditev sobe za starše, nakup vzgojnih sredstev in materialov.
Krovni tim je za oblikovanje ustrezne opreme na našem trgu sodeloval s proizvajalci te opreme. Do tedaj oblikovana oprema ni bila zadosti funkcionalna v smislu višine in raznovrstnosti. Določena vzgojna sredstva in igrače smo za oddelke kupili tudi v tujini, ker jih na našem trgu ni bilo, ali pa smo jih uspeli dobiti po ugodnejših cenah in na ta način obogatili ponudbo ustreznih igral in igrač (miza za igre s peskom in vodo, Vafel kocke, miniaturne živali itd.). Kasneje smo spodbudili tudi proizvodnjo nekaterih igrač na domačem trgu (lesene kocke, kubik kocke). V obeh primerih smo sugestije ponudili organizacijam, ki zaposlujejo invalide in osebe s posebnimi potrebami.
Posebno pozornost smo pred začetkom implementacije namenili informiranju staršev. V vsakem vrtcu so tako informirali starše o možnostih za vključevanje njihovih otrok v oddelke, kjer bodo implementirali metodologijo Korak za korakom. Skušali so jim predstaviti prednosti in način dela pa tudi, kaj pričakujejo od staršev v primeru njihove vključitve. Odzivi staršev so bili zelo različni, od dvomov do navdušenja. Nekateri starši so izražali predvsem zaskrbljenost glede »ideološke« usmeritve, češ da gre za ameriški program, pa tudi, da se od njih (staršev) preveč pričakuje v zvezi s sodelovanjem ter zaskrbljenost, da bo potrebno za tako zastavljen program plačati več kot za običajnega.
V tem procesu informiranja staršev smo se soočali z dejstvom, da smo lahko staršem le posredovali naše prepričanje o tem, da bo program uspešen in kakšne učinke imajo na otrocih v podobnih programih, nismo pa jim tega mogli dokazati ali vsaj pokazati, kako poteka delo v takšnem oddelku. V najbolj kritičnem primeru, ki smo ga doživeli na Koprskem, smo za starše organizirali ogled takšnih oddelkov na Hrvaškem, kjer so začeli implementacijo metodologije Korak za korakom leto dni pred nami. Tako so starši imeli možnost videti na svoje oči, kakšne spremembe se obetajo njihovim otrokom in njim, pa tudi izmenjati mnenja s starši, ki so že imeli tovrstno izkušnjo. Res pa je, da smo imeli takšne probleme le na začetku našega delovanja, saj smo kasneje lahko staršem pokazali že svoje oddelke, jim organizirali srečanja z starši, ki so te izkušnje že imeli, pa tudi vzgojno osebje je že imelo dovolj svojih lastnih izkušenj, s katerimi so lahko navdušili starše.
Posebno pozornost je program namenil usposabljanju izvajalcev. Program je v prvih letih tudi v celoti kril vse stroške usposabljanja (prenočišča, potne stroške, kotizacije, prehrano) vzgojnega osebja v oddelkih (vzgojiteljic in pomočnic vzgojiteljic), vodij programa, strokovnih služb in ravnateljev. Usposabljanje izvajalcev je bilo namenjeno gradnji njihovih zmožnosti. Potekalo je na različne načine. V odvisnosti od ciljev smo organizirali seminarje za vse, ki so sodelovali v projektu, delavnice za določene sodelavce, timska srečanja za izmenjavo mnenj v enem vrtcu ali na nivoju krovnega tima, skupni sestanki za analiziranje in načrtovanje na nivoju vrtcev in krovnega tima ipd. Podrobneje o tem pišemo kasneje. Prva skupina ravnateljev/ravnateljic, vzgojiteljev/vzgojiteljic, pomočnikov/pomočnic vzgojiteljev/ vzgojiteljic in drugih strokovnih delavcev iz izbranih vrtcev je imela uvodni enotedenski seminar v začetku julija 1995.
Vsak oddelek je prejel tudi priročnik z naslovom »Oblikovanje na otroka osredotočenih oddelkov za otroke v starosti od treh let do vstopa v šolo«, ki je dopolnjeval na seminarjih in drugih oblikah usposabljanja pridobljena znanja. Priročnik podrobneje opredeljuje, kaj je na otroka osredotočeno razmišljanje, kako vključevati starše v življenje vrtca, kako graditi skupnost otrok, kako opazovati, beležiti in slediti napredku otrok in kako na tej osnovi načrtovati delo v oddelku na temelju timskih pristopov. Podrobneje pa priročnik opredeljuje, kako urediti okolje igralnice, centre dejavnosti oziroma kotičke, njihov pomen in ureditev ter vlogo vzgojnega osebja v teh kotičkih. V priročniku je tudi nekaj primerov aktivnosti in projektov, ki jih lahko izvajamo v posameznih kotičkih.
Vodje programov so poleg tega prejeli kontrolne liste, s katerimi so lahko preverjali (skupaj z vzgojiteljicami in pomočnicami v njihovih vrtcih) fizično okolje v igralnici. Prejeli pa so tudi drugo pisno gradivo, ki jim je pomagalo pri izvajanju začetnih in tekočih dejavnosti povezanih z uvajanjem metodologije (vzorce dopisov za starše, intervjujev s starši, protokol za načrtovanje timskega dela ipd.).
Še pred začetkom šolskega leta oziroma prvega uvodnega seminarja je bilo na nivoju vodstva vrtca potrebno poskrbeti za ustrezno kadrovanje, saj je bila kadrovska zasedba v oddelkih, ki so uvajali metodologijo Korak za korakom višja, kot so bili dotedanji normativi. V oddelku smo imeli 3 do 4 vzgojiteljice oziroma pomočnice vzgojiteljic. Zato so ravnateljice oziroma ravnatelji iskali najustreznejše rešitve za kadrovske probleme v njihovem vrtcu v skladu s svojimi možnostmi. Nekateri vrtci so pri tem vzpostavili izjemno dobro sodelovanje z občinami in pristojnimi službami, ki so bile tedaj zadolžene za področje predšolske vzgoje. Med njimi je potrebno izdvojiti Ljubljano, Maribor, Koper. Največ problemov pa smo imeli na Jesenicah in v Novem mestu. Pri tem smo posebej v Novem mestu naleteli na izjemno negativno naravnanost občinskih struktur do predvidenih sprememb.
Na koncu je potrebno poudariti tudi to, da so se priprave na uvajanje metodologije začele zgodaj spomladi 1995, intenzivneje pa so potekale celo poletje 1995.
V procesu implementacije smo skrbeli za stalne stike med krovnim timom in vrtci. Ti so potekali na različne načine in jih podrobneje opisujemo v strategijah implementacije.
ŠIRITEV PROGRAMA IN RAZVOJ
Januarja 1996 smo v okviru vrtca Ljubljana – Center (enota Poljane) odprli še 2 oddelka za otroke beguncev. Otrokom smo omogočili 4-urni dvojezični program, v katerega je bilo sprva vključenih 55 predšolskih otrok iz begunskih centrov v Ljubljani (Vič in Šmartinska). Delovanje begunskega vrtca sta v celoti financirala Nacionalna fundacija in OSI New York in tako pokrivala stroške prehrane, zdravstvene in zobozdravstvene nege otrok, stroške vzdrževanja objekta, elektrike, stroške najema, plačo vzgojiteljice in pomočnice, opremo, didaktična sredstva in material ter prevoz otrok iz begunskega centra do vrtca ter nazaj. Na tem mestu velja poudariti, da nam je štiri leta Urad RS za begunce pomagal pri izvajanju prevoza in nam v ta namen dal na razpolago vozilo z voznikom. Enkratno finančno pomoč pa smo prejeli tudi s strani Ministrstva za šolstvo in šport, in sicer za program izvajanja priprave otrok na šolo.
Begunski vrtec, ki je izvajal organizirano predšolsko vzgojo po metodologiji Korak za korakom, je deloval do šolskega leta 2001/2002, ko je bilo med begunci v Ljubljani še dovolj predšolskih otrok. Pet let je ponujal vsakodnevni program za dve skupini begunskih otrok, zadnje leto pa samo program, ki smo ga izvajali dvakrat na teden, zato ker Center ni imel dovolj finančnih sredstev za kritje vseh stroškov, ki bi nastali v primeru vsakodnevnega programa, saj v Sloveniji nismo našli ustreznega partnerja, ki bi naša prizadevanja finančno podkrepil.
V fazi širjenja smo oddelke načeloma najprej širili v istih (začetnih) vrtcih. Zaradi zelo neugodnih ekonomskih razmer v Trbovljah, ki so razpolovile število otrok vključenih v vrtec, smo v projekt vključili tudi tamkajšnji vrtec.
Ob širjenju metodologije za otroke od tretjega leta do vstopa v šolo smo v šolskem letu 1996/97 že začeli z uvajanjem metodologije Korak za korakom v šestih osnovnih šolah. V tem primeru torej že govorimo o dveh iniciativah, ki slonita na istih načelih, le da je populacija, ki sta ji namenjeni, druga.
Šole smo iskali predvsem v okoljih, kjer smo že imeli razvito predšolsko iniciativo in tako otrokom in staršem zagotovili kontinuiteto v pristopih. Te osnovne šole so bile:
- OŠ Toneta Čufarja, Jesenice
- OŠ Toneta Čufarja, Ljubljana
- OŠ Toneta Čufarja, Maribor
- OŠ Vavta vas
- OŠ Spodnja Idrija
- OŠ III Murska Sobota
V šolskem letu 1997/98 smo obe iniciativi širili v istih in novih vrtcih in šolah, začeli pa smo uvajati metodologijo Korak za korakom tudi v drugi razred začetnih šol. V istem šolskem letu smo poleg tega začeli še z iniciativo uvajanja metodologije v oddelke za otroke v starosti od enega do treh let.
Leta 1997 smo začeli uresničevati tudi iniciativo na visokih pedagoško kadrovskih šolah. Ta je po eni strani bila namenjena visokošolskim učiteljem, po drugi strani pa tudi študentom. Poleti leta 1997 so se prvi visokošolski učitelji vključili v seminarje, ki jih organizirata CRI Washington in OSI New York, izvajali pa so jih univerzitetni učitelji iz ameriških univerz. Namen teh seminarjev je bil predvsem predstaviti teoretska in filozofska izhodišča na otroke usmerjenih pristopov, novih spoznanj na področju edukativnih znanosti, načinov povezovanja teorije in prakse na nivoju visokošolskega študija ter spoznavanja interaktivnih metod dela z odraslimi. Takšne seminarje smo kasneje organizirali na regijskem nivoju tako, da hkrati potekajo za visokošolske učitelje iz različnih držav v določeni regiji. Na ta način krepimo tudi formalne in neformalne stike med fakultetami in visokošolskimi učitelji iz različnih držav.
Hkrati s seminarji za visokošolske učitelje smo organizirali tudi mrežo modelnih centrov, ki regijsko pokrivajo različne dele Slovenije in jih predstavljajo vrtci in šole v posamezni regiji, ki so dosegli še posebej visok nivo implementacije metodologije. Modelne vrtce smo izbrali že v šolskem letu 1997/98, šole pa v šolskem letu 1999/2000.
V šolskem letu 1998/99 smo začeli z uvajanjem metodologije za tretji razred, naslednje leto pa za četrti razred osnovne šole. Iniciative smo vedno začeli samo v »začetnih« šolah in jih naslednje leto širili v druge šole.
Vse iniciative, ki so potekale na predšolski stopnji, pa smo v tem času le širili in hkrati od leta 1997 ponujali spopolnjevanje tudi drugim zainteresiranim vrtcem in vzgojiteljicam. Ob tem velja poudariti, da smo hkrati z uvajanjem in širjenjem iniciativ te tudi širili na posebna področja dejavnosti, oziroma razvili določene iniciative v podporo širjenju, kakovosti ipd.
Če proces širitve ponazorimo grafično, je razvidno, da je razvoj prinesel tudi določene razlike v obsegu intenzivnosti vpliva programa na prakso naših vrtcev in šol v zadnjih desetih letih.
STRATEGIJE ŠIRJENJA
Širjenje iniciativ je potekalo po navpični in vodoravni liniji. Ko smo po vodoravni liniji širili isto iniciativo v različna okolja, smo po navpični liniji želeli zagotoviti kontinuiteto v pristopih in iniciativah, ki se med seboj podpirajo in uresničujejo cilje in filozofijo programa Korak za korakom.
Horizontalno kontinuiteto smo zagotovili z načinom širjenja iniciativ, ki je grafično ponazarjamo v naslednjem grafu.
V podporo tej horizontalni kontinuiteti smo razvili mrežo modelnih vrtcev in kasneje šol, ki regijsko pokrivajo različne dele Slovenije in jih predstavljajo vrtci in šole v posamezni regiji, ki so dosegli še posebej visok nivo v implementaciji metodologije. Modelne vrtce smo izbrali že v šolskem letu 1997/98, modelne šole pa v šolskem letu 1999/2000. Posebej pri modelnih vrtcih je bila odločitev težka, saj so vsi vrtci, s katerimi smo začeli projekt, zelo izenačeni, tako da smo zbrali modelne centre v odvisnosti od demografskih faktorjev kot so: bližina fakultete, število vrtcev v okolju, socialno ekonomski problemi v regiji. Izbrali smo 5 modelnih vrtcev in 5 modelnih šol.
Drugi kriteriji izbora pa so bili:
- Dosežena stopnja pri uvajanju metodologije v oddelkih (opazovanja v oddelku).
- Sposobnost osebja za prenašanje izkušenj drugemu vzgojnemu osebju in študentom.
- Sodelovanje s krovnim timom.
- Sposobnosti (inovativnost, iskanje virov financiranja, marketing, zagovorništvo) vodij programa v vrtcih in vodstva vrtca.
Vsi modelni centri so bili vključeni v poseben seminar, hkrati pa so prejeli še poseben priročnik »Delovanje modelnih centrov«, ki opisuje njihovo dejavnost. Poslanstvo modelnih centrov pa lahko strnemo v naslednje tri sklope:
- Nudenje baze za izvajanje prakse študentom.
- Koordiniranje strokovnega povezovanja učiteljev in vzgojiteljev, ki so že vključeni v metodologijo.
- Nudenje možnosti za neposredno spoznavanje metodologije vsej zainteresirani strokovni in drugi javnosti.
Naši Modelni centri so pri tem prevzeli že tudi funkcijo neposrednega spoznavanja metodologije na mednarodnem nivoju.
Ta model implementacije metodologije Korak za korakom podpira v praksi še mreža predavateljev. Vsem sodelavcem v modelnih centrih pa tudi sodelavcem iz drugih vrtcev, ki so uvajali metodologijo vsaj dve leti, smo ponudili možnost, da se vključijo v mrežo predavateljev. Vsem, ki so torej imeli izkušnje s programom, smo omogočili še pridobivanja dodatnih znanj in izkušenj za delo z odraslimi v obliki seminarjev, delavnic, srečanj ipd. Kasneje smo kandidatom za predavatelje omogočili aktivno sodelovanje na naših seminarjih, kjer so pod mentorstvom članov krovnega tima prevzemali posamezne dele usposabljanja.
Končno pa smo v podporo vzdrževanja kakovosti na tem nivoju začeli tudi iniciativo »Mreža vzgojiteljic in vrtcev, ki uvajajo na otroka osredotočene pristope«. V tem okviru bomo skrbeli za stalno pretakanje informacij, sledenje potrebam prakse in odzivanje na probleme, ki bi utegnili vplivati na nivo kakovosti v vključenih vrtcih.
Pri tej shemi uvajanja gre za stalno komunikacijo in prepletanje aktivnosti, s katerimi zagotavljamo uspešnost uvajanja metodologije med vrtci, modelnimi vrtci, vodji programov v vrtcih, krovnim timom in mrežo predavateljev. Vse te povezave koordinira krovni tim tako, da na osnovi sledenja potreb oblikuje načrt akcij, ki ga nato sproti prilagaja nastalim potrebam. Krovni tim je zadolžen tudi za tekoče informiranje in prenos novih spoznanj v mrežo.
Obstaja še druga pot širjenja iniciativ, to je širjenje iniciativ vzdolž vzgojno-izobraževalnega sistema od prvih začetkov organizirane vzgoje in izobraževanja do konca osnovne šole – vertikalno širjenje iniciativ. Z njo smo zagotavljali kontinuiteto v pristopih in na ta način skušali družinam in otrokom omogočiti dlje trajajočo izkušnjo v pogojih, ki so osredotočeni na otroka in tako doseči dolgoročne učinke programa.
Podpora tem modelom implementacije je bila še visokošolska iniciativa, ki smo jo začeli uresničevati 1997. Kot je razvidno iz tabele, v kateri prikazujemo razvoj iniciativ v Sloveniji, smo poleg doslej omenjenih iniciativ razvijali tudi druge, ki so usmerjene predvsem na zagotavljanje socialne pravičnosti v vzgoji in izobraževanju. Mednje sodijo inkluzija ter socialna pravičnost za romske otroke in družine. Vse iniciative na področju publiciranja pa so namenjene predvsem zapolnitvi praznih niš na področju strokovne literature ter literature za otroke.
PREGLED RAZVOJA PROGRAMA KORAK ZA KORAKOM V SLOVENIJI
INICIATIVA LETO ALI ŠOLSKO LETO ZAČETKA
1. Metodologija KZK (3-6) 1995/96
2. Begunski vrtec 1996
3. Metodologija KZK (1. razred) 1996/97
4. Inkluzija otrok s posebnimi potrebami 1996/97
in integracija Romov
5. Mreža modelnih vrtcev 1997
6. Usposabljanje predavateljev in 1997
mreža predavateljev
7. Visokošolska iniciativa 1997
8. Ponudba seminarjev vsem zainteresiranim 1997
v okviru programa Centra za stalno
strokovno spopoljnjevanje
9. Metodologija KZK (1-3 jasli) 1997
10. Metodologija KZK (2. razred) 1997/98
11. Mreža modelnih šol 1999
12. Metodologija KZK (3. razred) 1998/99
13. Metodologija KZK (4. razred) 1999/2000
14. Metodologija KZK + RWCT (5-9 razred) 2000/2001
15. Publicistična dejavnost-strokovni teksti 2000
16. Publicistična dejavnost-mednarodne slikanice 2002
za otroke
17. Mreža vzgojiteljev in vrtcev 2002
18. Mreža učiteljev in šol 2002
19. Akreditacija in certifikacija 2002
20. Socialna pravičnost za romske otroke in družine 2002
21. Zagotavljanje kvalitete 2003
22. Profesionalni razvoj 2004
23. Edukacija odraslih za socialno pravičnost 2005
24. Mentorstvo 2005
25. Programi za otroke, ki niso v vrtcu 2005
Ob navedbi iniciativ je potrebno poudariti tudi dejstvo, da vse iniciative z izjemo begunskega vrtca še vedno potekajo, če ne v prvotni obliki pa v nekoliko spremenjeni obliki, ki je nastala zaradi prilagajanja spremembam v neposredni praksi.
SEDANJA KONCEPTUALNA IN VSEBINSKA ZASNOVA DEJAVNOSTI CENTRA
Pregled iniciativ kaže izjemno raznovrstnost naše dejavnosti, vendar hkrati tudi njihovo usklajenost z osnovnim poslanstvom centra. Poslanstvo centra je usmerjeno na raziskovanje, razvoj, uvajanje in evalvacijo pedagoških iniciativ, ki prispevajo k razvoju polnih potencialov vsakega otroka in omogočajo enake možnosti za kvalitetno vzgojo in izobraževanje. Srž naših aktivnosti predstavljajo principi demokratične družbe, pravice otrok in staršev, sodobna spoznanja o razvoju in učenju ter uvajanju sprememb v vzgojno-izobraževalni sistem. Spodbujamo aktivno participacijo vseh socialnih dejavnikov v okolju pri oblikovanju in zagotavljanju pogojev za kvalitetno življenje otrok, njihovih družin in vzgojno-izobraževalnih institucij.
Današnje iniciative Centra lahko združimo v različne sklope, ki predstavljajo skupek iniciativ, ki pa so hkrati v medsebojni odvisnosti in usmerjene k istemu poslanstvu. Grafično jih prikazujemo v grafu. Vse nove iniciative, ki jih trenutno razvijamo v Centru, so namenjene zagotavljanju enakih možnosti za kvalitetno vzgojo in izobraževanje vseh otrok s posebnim poudarkom na zagotavljanju kontinuitete v pristopih in programih. V okviru iniciativ za zagotavljanje enakih možnosti smo posebno pozornost namenili:
- Zagotavljanju enakih možnosti za vključevanje romskih otrok v redne oddelke vrtca in šole.
- Oblikovanju inkluzivnih oddelkov in usposabljanju vzgojiteljev in učiteljev za uresničevanje enakih možnosti pri izobraževanju otrok s posebnimi potrebami.
- Zagotavljanju in uvajanju programov za predšolske otroke (in njihove starše), ki niso vključeni v vrtce.
V iniciativah, s katerimi zagotavljamo kvaliteto vzgoje in izobraževanja, predstavljajo osrednje izhodišče mednarodni ISSA pedagoški standardi, ki nam predstavljajo okvir in orodje za ugotavljanje in usmerjanje doseženega nivoja kvalitete vzgojno-izobraževalnega procesa, ki se odvija v neposredni praksi. ISSA pedagoški standardi in njihovi indikatorji temeljijo na sodobnih spoznanjih o tem, kako uresničevati proces vzgoje in izobraževanja v oddelkih vrtca in na razredni stopnji osnovne šole. Na teh spoznanjih temeljijo tudi vse dejavnosti in iniciative Centra, ki naj bi prispevale k uvajanju teoretičnih spoznanj v prakso oddelkov vrtca in šole. Večina teh iniciativ je namenjena neposredno vzgojiteljem in učiteljem, ki so najbolj poklicani in tudi odgovorni za spreminjanje svoje prakse (certifikacija, seminarji in delavnice, mrežne povezave, publikacije, posveti) pa tudi drugim strokovnim in vodstvenim delavcem v vrtcu in šoli, ki skrbijo za ustvarjanje pogojev, v katerih bo vzgojitelj oziroma učitelj lahko spreminjal svojo prakso in se profesionalno razvijal (sestanki z vodstvenimi in drugimi delavci v vrtcih in šolah, ki so vključeni v mrežo, mentorstvo, usposabljanje za napredek vrtca ali šole). S temi iniciativami želimo prispevati k spreminjanju kulture učenja in poučevanja pa tudi kulture vrtca oziroma šole, ki sta po mnenju Fullana (Fullan, 2002) osnovne motivacijske sile spreminjanja na področju vzgoje in izobraževanja.
Tako kot v preteklosti tudi sedaj posebno pozornost namenjamo kontinuiteti v pristopih k vzgoji in izobraževanju, ki temelji na podobnih teoretskih in filozofskih izhodiščih, ki so opisani na začetku prispevka, pri tem pa se prilagaja razvojnim potrebam otrok in učencev v različni starosti. Tako so naše iniciative še naprej usmerjene k vzgoji in izobraževanju otrok od rojstva do vstopa v šolo, v obdobje razrednega in predmetnega pouka v osnovni šoli pa tudi k programski zasnovi visokošolskega študija bodočih vzgojiteljev in učiteljev.
Kontinuiteti pa ne namenjamo pozornosti le z vidika pristopov k otroku, ampak tudi z vidika stalnosti v skrbi za profesionalni razvoj oziroma dograjevanje že doseženih sprememb v praksi. Pri tem smo izhajali iz prepričanja, da je za trajnost sprememb v praksi potrebno vzdrževati stalen stik z vsemi, ki te spremembe uresničujejo v praski in jim pri tem nuditi možnosti za dograjevanje njihovih spoznanj in spretnosti pa tudi možnosti za izmenjavo izkušenj, znanja in virov, ki so si jih izoblikovali v času uvajanja sprememb. V tem okviru izvajamo različne dejavnosti v mreži vrtcev in šol. Mrežne povezave naj bi omogočale vseživljenjsko izobraževanje vzgojiteljev in učiteljev, zagotavljale skrb za ohranjanje in nadgradnjo dosežene kvalitete njihovega dela, jim omogočale stalen stik s strokovnjaki v centru in med njimi, spoznavanje novosti, gradile občutek pripadnosti skupini, ki se zavzema za uresničevanje sprememb v praksi.
Dejavnosti v mreži so namenjene ravnateljem vrtcev in šol, koordinatorjem v vrtcih in šolah, vzgojiteljem in učiteljem. V okviru mreže organiziramo sestanke, delavnice, seminarje, vzdržujemo pa tudi internetno stran. V te dejavnosti se vključuje celoten krovni tim v Centru, občasno pa tudi zunanji sodelavci. Dejavnosti potekajo za vsako ciljno skupino po dvakrat letno s tem, da so za vzgojitelje in učitelje organizirane regijsko. Enkrat letno pa poskrbimo tudi za srečanje vseh vključenih v okviru posveta, ki je običajno organiziran na mednarodnem nivoju in kjer imajo poleg uvodnih referatov posebno mesto tudi predstavitve sodelavcev iz prakse. Vsebina našega dela v mreži temelji na ocenjevanju potreb, novostih, ki jih razvijamo v Centru izkušnjah, na izmenjavi znanja in izkušenj v vseh smereh. Mrežne povezave tako omogočajo stalno povezavo in pretok informacij med centrom in prakso, redno uvajanje novosti, reden uvid v probleme, ki nastajajo v praksi pa tudi nivo razumevanja in implementacije novosti v praksi, hitro intervencijo, če je potrebna. V šolskem letu 2004/2005 je bilo v mrežo vključenih 213 oddelkov vrtcev in 139 oddelkov šol.
Naslednji sklop dejavnosti, ki jo izvaja Center, je namenjen stalnemu spopolnjevanju delavcev v vzgoji in izobraževanju. V tem okviru smo že leta 1997 ponudili naše seminarje v okviru kataloga strokovnega spospolnjevanja vsem zainteresiranim vzgojiteljem in učiteljem, ne le tistim, ki se odločijo za uvajanje metodologije Korak za korakom. V ta namen smo oblikovali okrog 60 modulov za seminarje, ki smo jih v zadnjih letih ponujali na trgu. Čeprav je vsebinska usmeritev teh seminarjev zelo različna, tudi ti seminarji temeljijo na istih teoretskih osnovah, kot smo jih opisali. Vsi seminarji so na izvedbenem nivoju izrazito interaktivni in usmerjeni v neposredno uporabo v praksi. Prav temu dejstvu gre zasluga, da je zanimanje za naše seminarje zelo veliko in da so odzivi udeležencev več kot odlični. Čeprav nismo zbrali točnih podatkov o tem, koliko vzgojiteljev in učiteljev smo usposabljali na naših seminarjih, z gotovostjo lahko trdimo, da ta številka presega 5.000 udeležencev, pri tem pa seveda velja poudariti, da je velik odstotek tistih udeležencev, ki se udeleži različnih seminarjev iz naše ponudbe večkrat.
Nenazadnje moramo v tem okviru poudariti tudi dejstvo, da smo za vodenje seminarjev in delavnic usposabljali tudi sodelavce iz neposredne prakse, ki s svojimi izkušnjami ter znanjem o izvajanju in izobraževanju odraslih močno prispevajo k uporabnosti predstavljenih tem. Tovrstni dejavnosti nameravamo tudi v bodoče nameniti veliko pozornosti in se pri tem sproti odzivati na nastale potrebe v neposredni praksi. Med vsebinami, ki jih pravkar uvajamo in na nek način zapolnjujejo vrzeli v ponudbi seminarjev, so zanesljivo seminarji aktivnega učenja v vrtcu in šoli, s katerimi spodbujamo razvoj kritičnega mišljenja ter seminarji namenjeni senzibilizaciji, prepoznavanju in ukrepanju proti predsodkom ter zagotavljanju socialne pravičnosti.
Naslednji sklop dejavnosti centra je namenjen evalvacijskim in aplikativnim raziskavam. Te študije so povezane z ugotavljanjem učinkov in dograjevanju novosti, ki jih skupaj z vrtci in šolami uvajamo v praksi. S temi dejavnostmi smo začeli že leta 1997, okrepili pa smo jih v zadnjih letih z evalvacijo učinkov projekta Branje in pisanje za kritično mišljenje ter evalvacijo projekta »Integracija romskih otrok v vzgojo in izobraževanje«. K temu lahko dodamo tudi študijo primera ISSA certifikacije. V okviru aplikativnih študij pa velja poudariti, da smo v okviru študije »Kazalci kvalitete organizirane predšolske vzgoje« postavili in testirali proces certifikacije vzgojiteljev in učiteljev z ISSA pedagoškimi standardi, ki je kasneje prenesen na mednarodni nivo v okviru ISSA mreže. V mednarodne raziskave smo vpeti tudi v okviru projektov namenjenih izobraževanju Romov (Integration of Roma Children in Mainstream Education, Academic Success of Roma children). Nenazadnje pa velja poudariti, da smo v okviru centra opravili tudi dva magisterija in en doktorat, ki so bili vsebinsko povezani z dejavnostjo centra. Tovrstne študije bodo tudi v bodoče sestavni del naše dejavnosti, saj nam po eni strani nudijo raziskovalni uvid v našo dejavnost, po drugi strani pa ponujajo tudi odgovore na vprašanja, kaj in kako naša prizadevanja naravnati v prihodnje.
Sodelavci centra se zavedamo tudi dejstva, da je kakovost in obseg našega dela v veliki meri odvisen od vpetosti v mednarodne povezave in izmenjave znanja. Naše članstvo v mednarodnem združenju Korak za korakom (ISSA), ki združuje podobne organizacije in posameznike iz več kot 30 držav in se pri tem povezuje z najpomembnejšimi strokovnimi in znanstvenimi združenji ter strokovnjaki na področju vzgoje in izobraževanja v svetu, nam seveda ponuja možnosti za kontinuirano in sprotno spoznavanje novih, sodobnih gibanj na tem področju. Pri tem ne gre zanemariti tudi naše aktivne vloge v teh procesih, saj prevzemamo v okviru ISSA pomembne naloge, kot npr. regionalno koordinacijo v zagotavljanju kvalitete in ISSA certifikacijo vzgojiteljev in učiteljev v JV Evropi, članstvo v posvetovalnem svetu za ISSA pedagoške standarde, mentorstvo drugim državam pri uvajanju metodologije Korak za korakom, izvajanje seminarjev v drugih državah, predsednikovanje ISSE. Naša vključenost v ISSA bo tudi v bodoče ena od dejavnosti našega centra kot tudi povezovanje z drugimi mednarodnimi organizacijami, ki so nastale ob projektih, ki jih izvajamo. Med njimi gre omeniti zlasti Konzorcij RWCT (Konzorcij Branje in pisanje za kritično mišljenje). Kot posamezniki občasno sodelujemo tudi v funkciji ekspertov pri različnih projektih v tujini. Tako smo sodelovali pri koncipiranju Strategije razvoja predšolske vzgoje za UNICEF Bosne in Hercegovine.
Nenazadnje pa velja omeniti tudi dejstvo, da partnerstvo pri naših dejavnostih gradimo tudi doma. V zadnjih letih se je močno okrepilo naše sodelovanje s Pedagoško fakulteto Univerze na Primorskem v okviru projekta »Partnerstvo fakultet in šol v letih 2004 in 2005«, ki poteka ob finančni podpori Evropskega socialnega sklada in za katerega upamo, da se bo v prihodnosti nadaljeval. Omeniti pa velja tudi sodelovanje z Občino Škocjan v okviru razvijanja Romskega zaposlitvenega centra ter sodelovanja naših sodelavcev v različnih strokovnih komisijah, na strokovnih in znanstvenih posvetih ipd.
ČESA SMO SE NAUČILI ZA USMERITVE V PRIHODNJE
Če na koncu sklenemo naše desetletna prizadevanja, lahko z zanesljivostjo trdimo, da je razlogov za praznovanje veliko, saj smo s svojim delom uspešno posegali v spreminjanje vzgoje in izobraževanja za otroke od rojstva do desetega leta starosti vsaj nekaj korakov pred drugimi. Ugotovimo pa lahko tudi to, da smo spremembe vnašali korak za korakom in tako presenetili tiste, ki so nam na začetku napovedovali konec čez dve leti. In kje je ključ teh uspehov? Naštejmo le nekaj razlogov:
- Celostna, konsistentna in sodobna zasnova iniciativ, ki jih izvajamo.
- Vpetost v mednarodno izmenjavo znanja.
- Finančna podpora ob začetku uvajanja iniciativ, ki pa se na žalost ne nadaljuje.
- Investicija v znanje ljudi, ki so kakorkoli vključeni v te iniciative.
- Ljudje, ki razmišljajo, čutijo in delujejo s podobnimi cilji in so pripravljeni v svoje delo vnašati spremembe in marsikaj narediti tudi čez rob tistega, kar se od njih pričakuje ali zahteva.
- Začetni uspehi pri uvajanju novosti, ki so pomagali ustvariti »varno klimo« za tiste, ki so jim sledili.
- In še enkrat ljudje (starši, vzgojitelji, učitelji, pedagogi, psihologi, ravnatelji in drugi), ki so sledili in verjeli temu, kar smo želeli doseči-brez njih razlogov za praznovanje nebi bilo.
In kakšna je naša prihodnost, kako bomo stopali v prihodnost? Menimo, da nam dosežena organizacijska, kadrovska in vsebinska struktura omogoča nadaljevanje naših prizadevanj tudi v bodoče. Menimo, da naravnanost naših iniciativ odgovarja na najbolj pereča vprašanja vzgoje in izobraževanja tudi v bližnji prihodnosti, hkrati pa menimo, da smo si z dosedanjim delom pridobili dragocene izkušnje in spoznanja, kako jih reševati skupaj s praktiki. Zavedamo pa se, da se bomo morali tudi v bodoče hitro odzivati na nastale potrebe v praksi in tudi, da se bomo morali prilagajati finančnim pogojem, ki bodo omogočali preživetje centra, ki že nekaj let nima več finančne podpore s strani Open Society Instituta in se skoraj v celoti financira s prodajo na domačem in tujem trgu, kar seveda ni zavidljiv položaj. In tako kot doslej verjamemo, da bomo v teh prizadevanjih sodelovali s somišljeniki iz prakse in tako kot doslej verjamemo, da bomo skupaj z njimi imeli razloge za praznovanje tudi v bodoče.
LITERATURA
- Fullan, M. (2002). Leading in a Culture of Change. NSDC Annual Conference, Boston (uvodni referat)
- Measuring our Progress (2004). ISSA Annual report, Amsterdam, Budapest, New York
- Letna poročila programa Korak za korakom (1995-1997), interna gradiva
- Letna poročila Razvojno-raziskovalnega centra pedagoških iniciativ (1998-2004), interna gradiva
- Vonta, T. (2003). Kazalci kvalitete organizirane predšolske vzgoje. Doktorsko delo. Filozofska fakulteta, Ljubljana
|
|
